Omemba: Mala Kline

»Memoria je predstava o spominu in njegovi izgubi. Je raziskovanje časa, saj se le ti, ki zaznavamo čas, spominjamo. Je raziskovanje imaginacije, saj je spomin nemogoč brez nje, naš spomin pa sta čas in izkušnja, ujeta v podobi. Memoria je potop v vizionarsko zavest in reafirmacija izkušanja, iz katerega izhajamo in v katerega se vračamo.«

»Material, ki ga generirajo Markova umetniška dela, očetovo branje vizualnega materiala in Malin lastni performativni in gibalni arhiv, ki temelji na praksah sanjanja, se prepletajo kot niti, ki tkejo predstavo.«

»Gre za preplet teh stvari: spomin, podoba, čas in neko to, ki se ustvarja, ko to pletemo. In na neki način je to tudi poklon mojemu očetu, pa slikam Marka Jakšeta in sem jih dala brat očetu, ki je bil analitik vizualnih komunikacij, in je potem bral te Markove slike na en čist svoj način, jaz sem pa njega snemala, in potem je izluščil neke principe in s temi principi smo potem gradili predstavo.«

»Vizionarsko slikarstvo Marka Jakšeta sem uporabila kot vir za pisanje pisma gledalcu iz prihodnosti o tem, od kod prihajamo. Slike sem izročila očetu, analitiku vizualnih komunikacij, da mi jih je bral. Posnela sem njegova razmišljanja o lepoti, ljubezni, podobi, življenju, smrti, svetem in stvarjenju, ki ne pozna konca. Material, ki ga generirajo Markova umetniška dela, očetovo branje vizualnega materiala in moj lastni performativni arhiv, ki temelji na praksah sanjanja, se prepletajo kot niti, ki tkejo predstavo. MEMORIO posvečam Tebi, Oče.«

»Gre za srečanje dveh ljudi z različnih koncev Evrope, ki pripovedujeta o svoji osebni zgodovini in kontekstu, ki ju obdaja.«

»Predstava še nastaja in za zdaj kaže, da bo zanimivo. Je pa v določenih segmentih tudi povezana s tem, kaj je v gledališču resnično in kaj ni, oziroma kaj je resnično med herojema, torej Vitom in mano, in kaj je zaigrano, kar je po svoje vodilni motiv že vseh Herojev doslej.«

»Gre za zelo osebno zgodbo Male Kline o tem, kaj dejansko spomin pusti na posamezniku, a ne le tistem, ki ga ima ali ga je izgubil, ampak tudi na tistih, ki so povezani s to zgodbo, ki počasi bledi.«

»Venera: med ujetostjo in letenjem je odrska kontemplacija odnosa med podobo, telesom in sanjami.«

»Preplet podob, poezije pisane iz sanj in glasbe razgrinjajo več med seboj sprepletenih tem kot so afirmacija telesa in izkustva, odnos do drugega, pogled in odgovornost, želja kot gonilna sila stvarstva, in naše prisostvovanje v nenehnem postajanju, ki ga uteleša narava.«

»Že pred letošnjo Gibanico je bilo znano, da nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo prejme Marko Mlačnik.«

»Njeno umetniško delo je za domačo sodobnoplesno skupnost zgled in zaveza.«

»Njeno umetniško telo je s poznavanjem sistemov fundamentalne kinetike, t. i. somatskih praks, vselej poslušalec in izvajalec hkrati, izkušnja ter njena zaznava in misel.«

»Plesnemu delu Antončiča želimo s to nagrado izkazati priznanje za vrhunske umetniške dosežke, ki navdajajo s ponosom in v domači plesni prostor prinašajo zgled, ki ga ni mogoče spregledati.«

»Ki je svoj plesno-kinetični instrumentarij tehnično izpopolnila do stopnje, da je kos izjemno širokemu spektru koreografskih in gibalnih izzivov.«

»Dejstvo, da je umetniški opus Male Kline nerazumno obsežen in kvalitativno eden najbogatejših med umetnicami in umetniki njene generacije, filozofinji z izjemnim konceptualnim aparatom zagotavlja izkušnjo in analitični uvid presežne stopnje in nenazadnje kompleksno miselno jasnost.«

»V zadnjem obdobju odločilna in vplivna snovalka produkcijskega sistema in kuratorskih vsebin festivala Mesto žensk ter aktivna zagovornica vključevalnih programskih in kulturnih politik, ki zagotavljajo zasluženo vidnost umetnicam, kulturnih delavkam in ustvarjalkam, z njimi pa posredno vsem nevidnim in izključenim družbenim skupinam.«

»Kritičnost je nujna, vendar ni dovolj, ker ne zmore družbene spremembe in kreacije nove možnosti. Potrebujemo umetnost, ki tudi in predvsem imaginira, ki skuša na novo zamisliti realnost.«

»Ampak gledališče in sploh umetnost nista samo to. Kritičnost je nujna, vendar ni dovolj, ker ne zmore družbene spremembe in kreacije nove možnosti. Potrebujemo umetnost, ki tudi in predvsem imaginira, ki skuša na novo zamisliti realnost. Torej ne le kritično presoja, ampak uprizarja, kar še ni misljivo. Umetnost je lahko resnično kreativna, lahko kreira to, česar še ni.«

»Ta drobna premestitev je, kar se zgodi skozi izkušnjo, skozi bivanje oz sobivanje v danem trenutku. Nikoli ne gre preprosto za uprizoritev teksta na odru.«